Vsaka ženska ve, da menstrualni ciklus močno vpliva na njeno doživljanje spolnosti. Španski raziskovalci so potrdili, da ženske v dneh ovulacije čutijo več spolnega poželenja in so rade bolj zapeljive, medtem ko drugi poročajo, da se ženskam med ovulacijo zdijo klasični moški obrazi privlačnejši, medtem ko so jim v neplodnih dneh bolj všeč manj izklesani moški. Ker kontracepcijske tablete vplivajo na menstrualni cikel, ni presenetljivo, da lahko vplivajo tudi na to kdo se zdi ženski privlačen.
Škotski raziskovalec Tony Little je ugotovil, da se predstave ženske o tem kakšen naj bi bil njen mož, spremenijo, če jemljejo kontracepcijske tablete. Little meni, da so lahko družbene posledice tega odkritja izredne: »Ženska si, medtem ko jemlje tablete, izbere partnerja, potem pa jih neha jemati, da bi zanosila, in ker se ji zaradi tega spremenijo merila, na katera vplivajo hormoni, utegne odkriti, da se je poročila z napačnim moškim«.
Littlova skrb ni čisto iz trte izvita in sicer je leta 1995 švicarski raziskovalec biolog Claus Wedekind objavil izsledke raziskave, ki je znana z imenom »eksperiment s prepoteno majico«. Prosil je namreč ženske, naj povohajo majice s kratkimi rokavi, ki so jih moški nosili nekaj dni, ne da bi uporabljali dišave, milo ali prho.
Wedekind je ugotovil, poznejša raziskava pa je njegovo ugotovitev potrdila, da je večino žensk najbolj privlačil vonj po moških, katerih »glavni kompleks histokompatibilnosti« (GKH) se je razlikoval od njihovega. Ta privlačnost je iz vidika genetike razumljiva, saj GKH kaže na stopnjo odpornosti proti različnim bolezenskim klicam: otroci, ki se rodijo staršem z različno imunostjo, imajo od tega korist, saj se tako razširi tudi obseg njihove imunosti.( V novejšem času te izsledke potrjujejo Santos idr. 2005)
Težava je v tem, da ženske, ki jemljejo kontracepcijske tablete, po vsem sodeč ne kažejo enake odzivnosti na moške vonjave. Ženske, ki so uporabljale kontracepcijo, so namreč moške majice izbirale, kakor je naneslo, ali pa, še slabše, celo rajši so izbirale majice moških, ki so imeli podobno imunost kakor one same.
Zdaj pa pomislite, kaj to lahko pomeni. Mnogi pari se spoznajo, ko ženska jemlje kontracepcijske tablete. Nekaj časa hodita, se ogrejeta drug za drugega, potem pa skleneta, da se bosta poročila in imela družino. Ona neha jemati tablete, zanosi in rodi otroka. A zdaj se na moža odziva drugače. Nekaj na njemu ji gre na živce - nekaj kar prej ni opazila. Morda se ji na lepem ne zdi več spolno privlačen, in razdalja med njima se poveča. Toda z njenim libidom ni nič narobe. Rdečica ji oblije obraz vsakič, ko se dovolj približa svojemu teniškemu trenerju, da ga lahko zavoha. Njeno telo, ki ga ne dušijo več učinki kontracepcijskih tablet, ji zdaj nemara dopoveduje, da njen mož (še vedno tisti fant od fare, s katerim se je poročila) ni dober genetski partner zanjo. A zdaj je prepozno. Za vse skupaj krivita delovne pritiske, starševsko preobremenjenost, drug drugega…
Ker je ta par nevede zgrešil preskus biološke združljivosti, utegnejo imeti njuni otroci resne zdravstvene težave, vse od manjše telesne teže ob rojstvu do oslabljene bolezenske odpornosti...
Koliko parov v takem položaju krivi samega sebe, ker so nekako odpovedali? Koliko družin razpade zaradi tega preprostega, vendar tragičnega in nezaznavnega sosledja dogodkov?