Veliko ljudi ima napačne predstave do prvega spolnega odnosa. Jemljejo ga kot oviro, ki jo je potrebno preskočiti čim prej, da bi se dosegla odraslost. Ali pa devištvo dojemajo kot znak slabosti, kot da vsi ljudje, ki jih srečajo na ulici vedo, da še niso izgubili nedolžnosti in se jim smejijo za hrbtom. Kakršnakoli že so vaša stališča do nedolžnosti, tudi družba podpira takšno sliko skozi pritiske vrstnikov in zgodbe v filmih na TV in kinu v katerih je glavni junak mačo moški, ki osvoji dekle – in vedno jo odpelje v posteljo. Pritiski se lahko prihajajo tudi iz strani družine. Neki sorodniki sprašujejo mladostnike, zakaj še nimajo fanta (ali punce). Nekatere matere peljejo dekleta k ginekologu da jih zmerijo za diafragmo in jim da recept za kontracepcijske tablete, čeprav še nimajo fanta in niso pripravljene za spolnost. Tudi nekateri očetje, ki želijo ponovno doživeti mladost skozi svoje sinove, jih postavijo pod pritisk, ko govorijo o seksualnem življenju svojega sina, kot da je to neka vrsta navijaškega športa. Čemu hitenje?
Resnica je, da če prej začnejo s spolnim življenjem ga bodo imeli priložnost tudi več krat ponoviti skozi življenje. Vendar pa če to storijo, ko še niso pripravljeni in z napačno osebo, bodo na koncu razočarani. Zato menim, da ni treba skočiti v posteljo s prvo osebo, ki jo srečate samo zato da bi to opravili, čeprav jih veliko stori ravno to. Skoraj nikoli ne pozabimo s kom smo izgubili nedolžnost in slaba izkušnja lahko kasneje vpliva na naše doživljanje spolnosti.
Pričakovali bi, da dekleta, ki jih najbolj muči občutek krivde in sramu zaradi spolnosti, to napeljalo k spolnim odnosom z manjšim številom fantov. Prav tako bi pričakovali, da bodo devištvo izgubile pozneje kot dekleta, ki imajo do seksa bolj sproščen odnos. ŠOK – res je nasprotno. Dekleta z najbolj negativnim odnosom do lastne seksualnosti se v spolnost spuščajo mlajše, z več partnerji in v manj trdnih razmerjih kot dekleta s pozitivnim odnosom do svojega telesa in seksualnosti. Prav tako je pri dekletih z občutkom krivde največja verjetnost, da bodo imele prvi spolni odnos s »partnerjem za občasne zmenke« ali z »nekom, ki so ga ravnokar spoznale« - in ta vzorec ponavljajo tudi potem, ko so starejše. Pogosto se zgodi, da imajo prvi spolni odnos, ko so pijane ali drogirane.
Po pričakovanju se dekleta z boljšim odnosom do lastnega telesa pogosteje samozadovoljujejo. Večina bi si mislila, da so masturbatorke tudi bolj razuzdane. Pa niso! Dekleta, ki se največ samozadovoljujejo in so glede seksa bolj sproščena, dejansko najdlje počakajo s prvim spolnim odnosom, potem pa se ga lotijo z bolj predanimi partnerji. In kar je najbolj pomembno: ko se le odločijo za spolno občevanje, je to največkrat zavestna odločitev. To pa ne velja za dekleta, ki jim niso všeč lastna telesa in imajo do spolnosti negativen odnos. Le-te največkrat dopustijo, da se jim seks zgodi, ne da bi najprej temeljito razmislile o njem.
Kdo so torej ta s krivdo prežeta, bolj lahkomiselna dekleta? Dekleta, ki jih muči občutek krivde, pogosto odrastejo v družinah, v katerih si mama in oče ne izkazujeta veliko naklonjenosti. Očeta imajo pogosto za pretirano strogega, poleg tega pa so iz družin, ki so bolj verne – in ne manj- kot dekleta, ki ne spijo kar z vsakim v tolikšni meri. Ponavadi gredo dekleta, ki so doma deležna najmanj seksualnega odobravanja, to iskat drugam. Težave se pojavijo, ko se tega lotijo na tako destruktiven način, da si na koncu le potrdijo vse slabe občutke o sebi, s katerimi so odrasle, in po možnosti končajo ob partnerju, ki je prav tako okorel, kot je bil oče.
Kdo bi si mislil, da bodo bolj verjetno kandidatke za neselektiven seks pod vplivom alkohola prav hčere moralistov, ne pa hčere staršev z bolj odprtim, poštenim odnosom do seksa in spolnih občutkov? To vsekakor ni tisto, o čemer bi nas rada prepričala samozvana moralna večina. Morda pa je na tem, da počakaš dlje, še kaj več, kot zgolj to, kar razglašajo zagovorniki popolne abstinence po načelu reci ne.
Za tiste, ki jih zanima kaj več na to temo si lahko preberete še moj članek »Bodite previdni s kom seksate«
Priporočena literatura:
- Od 7. do 10. leta starosti: Kaj je seks?
Knjiga: „Pogovorimo se o seksu” (Robie H. Harris, Učila, 1997) in „Seks za začetnike” (Jasminka Petrovič)
- Od 10. do 15. leta starosti: Kaj se dogaja z mojim telesom?
Knjiga: „Blazno resno o seksu” (Desa Muck) ali „Spolna vzgoja v vprašanjih in odgovorih” (Brigitte Minne
- Od 15. leta naprej: Konkretno o seksu, zaščiti, užitku...
Knjiga: “Seks od A do Ž” (Janez Pavanel)