Zdaj, ko je naša družba tako vznemirjena zaradi zlorabe otrok, starši in učitelji nenehno govorijo zelo majhnim otrokom: »Nikoli ne pusti, da bi se te kdorkoli dotaknil tam spodaj!« Pa malo razmislimo o tem.
Dandanes starši pogosto otrokom prvič omenijo spolnost, kadar jih opozarjajo in stvarijo pred spolno zlorabo – kar pride v kompletu z globokim, prisilno mirnimi starševskimi toni, ki komajda prikrijejo strah in skrbi mame in očeta. Pomislite, kako trapasto bi bilo, če bi starši kot prvo stvar o vožnji s kolesom otrokom naštevali, kolikokrat si bodo odrgnili kolena in koliko možnosti imajo, da si polomijo kosti ali počijo lobanjo. V najboljšem primeru bi se otrok naučil skrivati pred starši veselo razburjenje in vprašanja. Če pa bi na kolesu res kaj hudega doživel, bi bilo edino normalno, da bi to skušal prikriti ali pa bi se počutil strašansko krivega.
Zakaj ne bi z otrokom od ranega otroštva vzpostavili dobrega odnosa o spolnosti? Tako bo vaša opozorila pred zlorabo, ko bodo prišla na vrsto, lahko sprejel razumno, ne pa s strahom in z občutki krivde.
Kot ustrezno taktiko za izvajanje tega poskusite v majhnih otrocih vzbuditi občutek, da njihova telesa pripadajo le njim in nikomur drugemu. Povejte jim, da ni treba nikoli nikogar objeti ali poljubiti, če tega sami nočejo. Če se tudi starši držijo tega pri svojem ravnanju z otrokom, bo otrok od rane mladosti naprej vedel, da lahko brez skrbi odkloni nezaželene telesne dotike. To je veliko boljši način preprečevanja spolne zlorabe otrok, kot stvarila s strašenjem in rotenjem.
Ko je otrok starejši in se z vami že zna pogovarjati o spolnih zadevah, lahko rečete: «Nihče se te ne sme dotikati na spolni način, če tega sam/a nočeš.« Povejte otroku, da se jih nobena odrasla oseba ne sme dotikati po splovilu ali po ritki, ji reči, naj se slečejo, razen zdravnika, kadar sta zraven tudi mamica in oči, ali pa pred učiteljem, kadar mamica in oči to dovolita. Če se jih kdaj kdo dotika kjer koli po telesu ali jih slika in reče, naj to ostane skrivnost, naj vam vseeno povejo. Spodbudite jih tudi, naj vam povedo, kadar se jim zdijo kakšni dotiki čudni ali vzbujajo nelagodnost. In povejte jim, naj vas pridejo takoj iskat domov, če jih kdaj kak tujec prosi, naj mu pomagajo poiskati izgubljeno domačo živalco.
Nekateri starši otrokom razlagajo, da obstajata dobro dotikanje in slabo dotikanje. To je preveč abstraktno za otroka in le redkokdaj zaleže, saj otroci dobro dotikanje in slabo dotikanje zamenjujejo med seboj. Vsak iztirjenec, ki zlorablja otroke in ni popolnoma nesposoben, bo znal tovrstno zmedo izkoristiti sebi v prid.
Eden najboljših načinov preprečevanja zlorabe otrok, kar jih obstaja, je preživeti z otrokom čim več časa, da ste resničen in bistven del njegove mladosti. Pri otrocih, ki imajo na voljo le omejen čas s starši (tako imenovani kvalitetni čas), je veliko večja verjetnost, da jih bo zanimala pozornost, kakršno so jim pripravljeni nameniti ljudje, ki otroke zlorabljajo. Ti so tudi zelo poznavalski in vešči pri izbiri otrok, katerim doma ni namenjene dovolj pozornosti in imajo zato tudi celo vrsto vprašanj o spolnosti, na katera še niso dobili odgovorov. Takrat postane napačen človek tista zavzeta, prijetna vznemirljiva in razumevajoča odrasla oseba, po kateri otrok hrepeni. Na žalost pri tem ne opravijo le vašega dela, ampak naredijo veliko več.
ČE SUMIMO NA ZLORABO
Kaj naj storijo starši, če ugotovijo, da je bil otrok verjetno zlorabljen?
Odzivi staršev na takšno razkritje niso vedno prikladni. Nekateri so pretreseni in zgroženi, to bo otroka verjetno prestrašilo. Drugi mu nočejo verjeti in nekateri ga obtožijo, da je deloma odgovoren za zlorabo. Nekateri se počutijo tudi krive, češ da otroka niso obvarovali.
Odrasli, ki sumi, da je bil otrok zlorabljen, naj ostane čim bolj miren. Otroka ne sme siliti k razkritju. Potrebna je pomoč!!! Prvi korak je lahko stik z združenjem, ki daje tudi telefonske nasvete. Glede na okoliščine se je mogoče obrniti še na druge: družinskega zdravnika, socialnega delavca, učitelja ali policijo. Veliko staršev se izogiba "uradnim" stikom iz bojazni, da bi takšni stiki otroka spravili še v večjo stisko.
Vendar je nujno, da otroka zaščitijo pred nadaljnjim spolnim izkoriščanjem, hkrati pa ne smejo pozabiti, da s tem, ko suma ne prijavijo, lahko pripomorejo k zlorabi drugih otrok,
Preberite še: