OTROŠKI MOŽGANI
Že zdrava pamet nam pove, da se deklice in dečki različno vedejo. To lahko vidimo vsak dan doma, na igrišču ali v učilnici. Toda naša kultura nam ni povedala, da te vedenjske razlike narekujejo možgani. Nagoni otrok so tako globoko zakoreninjeni, da prevladajo, tudi če jih starši skušajo usmeriti v drugo smer. Ena mamica je npr. svoji hčerki dajala “uniseks” igračke, vključno z živo rdečim gasilskim avtom. Nekega popoldneva je vstopila v hčerkino sobo in videla zanimiv prizor: deklica je v naročju zibala v odejo zavit gasilski avto in govorila:” Ne skrbi, avtek, vse bo še dobro.”
To ni socializacija: deklica ni tolažila avteka, ker bi ji okolje izoblikovalo “uniseks” možgane.” Uniseks” možganov ni. Rodila se je z ženskimi možgani, ki so že opremljeni s svojimi vzgibi. Deklice se že rodijo kot deklice in dečki se rodijo kot dečki. Njihovi možgani se ob rojstvu že razlikujejo, in prav njihovi možgani bodo usmerjali vse vzgibe in vrednote ter tako oblikovali njihovo resničnost.
Do starosti osmih tednov so vsi možgani zarodkov ženski, kar pomeni, da je v naravi ženski spol privzeti odtis. V osmem tednu bo velik naval testosterona te uniseks možgane spremenil v moške tako, da bo pobil nekatere celice v središču za sporazumevanje in v predelih, ki oblikujejo čustva. Zato je moškim tako težko govoriti o čustvih. Deklice v maternici ne doživijo poplave testosterone, ki skrči središča za komunikacijo, opazovanje in obdelavo čustev, zato je njihov potencial za razvoj teh veščin veliko večji kot pri dečkih. Pri okoli 18. mesecih so otroci v hormonskem obdobju, ki se imenuje otroška puberteta, ki pri dečkih traja le 9 mesecev, pri deklicah pa 24 mesecev. V tem obdobju začnejo jajčniki proizvajati ogromne količine estrogena, primerljive s tistimi, ki jih tvori telo odrasle ženske, in ta estrogen preplavi dekličine možgane. Tako velike količine estrogena v otroštvu sprožijo razvoj jajčnikov in možganov za namene razmnoževanja. Toda visoka raven estrogena hkrati vzdraži možganske povezave, tako da se le te začnejo hitreje vzpostavljati. Pospeši rast in razvoj nevronov ter v ženskih možganih še bolj okrepi povezave in središča za opazovanje, komunikacijo, intuicijo, posvečanje drugim in skrb zanje. Estrogen pripravlja prirojene ženske povezave, da bo deklica lahko uporabljala svoje socialne veščine in da bo plodna. Prav zato so majhne deklice tako čustveno inteligentne, pa čeprav še vedno nosijo pleničke.
SPOLNI RAZVOJ OTROKA
Ljudje pogosto razmišljajo o seksu kot o nečem, kar se nam zgodi, ko pridemo v najstniško dobo. Pa ni tako. Večina nas je prve seksualne občutke imela, ko smo bili še dojenčki. Vsakič, ko nam je kdo zamenjal pleničke ali napudral ritko, smo občutili najbolj osnovne spolne občutke – prijetno telesno počutje tam spodaj, kamor na otroka polagajo plenice.
Ko so otroci kakšno leto starejši, se pogosto zelo radi igrajo spolne igrice s prijatelji in sorodniki istega ali nasprotnega spola. Včasih samo primerjajo in opazujejo razlike; včasih jim je všeč početi, kar počnejo veliki, na primer drug drugemu sesati splovilo ali vtikati prste, penise ali kdo ve kaj drugega v sprednjo ali zadnjo luknjico. Na koncu lahko najdete sedemletnika ali sedemletnico, ki sedi z obema rokama v hlačah in se zadovoljno drgne, medtem ko pravi, kako fuj bi bilo koga poljubiti na usta. Ko se otrokovi miselni procesi razvijajo in postajajo vse kompleksnejši, se s tem razvijajo tudi njegove sposobnosti razvijanja seksualnih fantazij, ki vključujejo še druge ljudi. S časom se misel na ljubljenje ne zdi več tako zelo fuj. Na koncu si bo morda zaželel prebrati kakšno knjigo na to temo.
Do takrat pa: kakšen oče ali mama se bo spraševal/a, ali je normalno, da se njihov štiriletnik igra s svojim penisom, drugi oče ali mama pa bo rekel/a: “Hvala bogu da ima penis in da se lahko igra z njim, zanj je neskončen vir užitka!”
Še bolj podrobno o tem:
KDAJ se otroci prvič zavejo svoje spolnosti in kdaj ugotovijo razlike med svojim telesom in telesom nasprotnega spola?
Preberite še:
Poglejte si še:
VIDEO: Kako se z otroci pogovarjati o seksu?
Priporočena literatura:
Od 3. do 6. leta starosti: Od kod pridejo otroci?
Knjiga: „Naučimo se ljubezni” (Roberta Giommi in Marcello Perrotta, DZS, 1993)
Od 7. do 10. leta starosti: Kaj je seks?
Knjiga: „Pogovorimo se o seksu” (Robie H. Harris, Učila, 1997) in „Seks za začetnike” (Jasminka Petrovič)
Dodatna literatura:
Babette Cole: MAMA JE ZNESLA JAJCE. Ljubljana: Kmečki glas, 1994.
Pilar Migallón Lopezosa: LE OD KOD SE JE VZEL TA DOJENČEK? Ilustr. Vane. Lesce: Oziris, 1995.
Émilie Beaumont: DOBILI BOMO DOJENČKA. Ljubljana : »Otroška knjiga » Oka, 2005.
Metka Kralj: KAKO SEM PRIŠEL NA SVET? : spolna vzgoja za otroke. Tehniška založba Slovenije, 1994.
Carlo A. Michelini: PRIČAKUJEMO DOJENČKA. Tržič : Učila, 1995.
Mercedes Palop Botella: O, KAKŠNA ZMEDA! Lesce : Oziris, 1995.
Doris Rübel: OD KOD PRIHAJAJO DOJENČKI? Ljubljana : Mladinska knjiga, 2005.