Za dobre nasvete in terapijo s področja spolnosti skrbi priznana izkušena seksologinja in psihoterapevtka Vesna Jarc. Naročite se na posvet že danes...
Naročite se na e-novičke:
Pošlji

Kaj si Bog misli o Seksu?

Nenavaden dvogovor Donalda Walscha z Bogom

Kaj si Bog misli o Seksu?

30. avgust 2016/Kategorije: Zanimivo, Izpostavljeno/Število ogledov (3984)

Donald Walsch: Pogovori z Bogom

Nenavaden dvogovor


Čemu si ustvaril dva spola? Je to edino, kar ti je prišlo na misel, ko si tuhtal, kako naj se prerajamo? In kako naj se lotevamo te neverjetne izkušnje, imenovane spolnost?

S sramom že ne, to je enkrat ena. Pa tudi ne z občutkom krivde in s strahom.

Zakaj sram ni vrlina, krivda ni dobrina in strah ni čast?

Pa tudi ne s pohoto, kajti pohota še ni strast; in ne razuzdano, kajti razuzdanost še ni svoboda; in ne z nasilnostjo, kajti nasilnost še ni gorečnost.

Pa seveda tudi ne z željo po obvladovanju, premoči ozr. Gospodovanju, kajti to nima nič opraviti z ljubeznijo.

Marveč…ali naj bo spolnost namenjena zgolj osebnemu zadovoljstvu? Presenetljivo, toda odgovor je pritrdilen – kajti »osebno zadovoljstvo« je samo druga beseda za ljubezen do sebe.

Osebno zadovoljstvo si je z leti ustvarilo slab sloves, in to je poglavitni razlog, zakaj se spolnosti drži toliko krivde.

Učili so te, da za osebno zadovoljstvo ne smeš izrabljati nečesa, kar  daje tako silno zadovoljstvo! To očitno protislovje sicer vidiš, ne veš pa, kakšne sklepe bi potegnil iz tega! In tako si sklenil, da bo kar prav, če se počutiš krivega, ker si se pri spolnosti ali po njej tako lepo imel.

To je podobno tisti slavni, vsem poznani pevki, ki za prepevanje dobiva na milijone dolarjev. Ko so jo vprašali, kaj si misli o svojem neverjetnem uspehu in bogastvu, ki ji ga je prinesel, je odgovorila: » skoraj krivo se počutim, ker to tako rada počnem.«

Kaj to pomeni, je več kot jasno. Če nekaj rad počneš, za to ne bi smel biti nagrajen še z denarjem. Večina ljudi služi denar s tem, da počne nekaj, česar ne mara – ali pa vsaj z garaškim delom, ne pa z nečim, kar je vir brezmejnega veselja!

Svet torej sporoča: Uživati smeš le v tistem, o čemer si slabo misliš.

Se pravi, krivdo pogosto privlečete na dan takrat, ko se skušate počutiti slabo glede česa, kar vam je v resnici v užitek – in se tako spraviti z Bogom…ki po vašem prepričanju noče, da bi vam bilo karkoli v užitek!

Še posebej pa naj ne bi uživali v telesnih užitkih. In bog ne daj v tem, o čemer samo zvečine šepetate: v spolnosti.

No ja, resnica pa je, in sicer nadvse vesela, da ni prav nič narobe, če imate spolnost radi!

In nič ni narobe, če imate radi sebe!

Pravzaprav je to celo vaša obveza!

Škodi vam lahko edinole zasvojenost s spolnostjo ali s čimerkoli drugim). Nič pa nič narobe, če vam je ljuba!

Zatorej bi bilo dobro, ko bi si vsaj desetkrat na dan rekel:

RAD IMAM SPOLNOST

In desetkrat tole:

RAD IMAM DENAR

In pa tole – in nikar ne zavijaj z očmi:

RAD IMAM SEBE!

Tule je še nekaj reči, ki naj jih ne bi ljubili. Zatorej se le vadite ljubiti jih:

  •  MOČ
  •  SLAVA
  •  ČAST
  •   USPEH
  •   ZMAGA

Bi jih rad še kaj? Poskusi še s temle. Če imaš rad to, in se ne počutiš krivega, naj me vrag pocitra:

  • HVALITI  DRUGE
  • POBOLJŠEVATI SE
  • IMETI VEČ
  • VEDETI KAKO
  • VEDETI ZAKAJ


Bo dovolj? Čakaj malo!  Najbolj krivega naj bi se počutil, če se ti zdi, da: POZNAŠ BOGA?

Ali ni to zanimivo? Vse svoje življenje so ti vcepljali občutek krivde v zvezi z REČMI, KI SI JIH NAJBOLJ ŽELIŠ.

In vendar ti povem: ljubi, ljubi, ljubi, vse reči, ki si jih želiš – zakaj tvoja ljubezen jih pritegne k tebi.

Te reči so življenjska snov. S tem da jih ljubiš, ljubiš življenje samo. Ko izjavljaš, da si jih želiš, izjavljaš, da si si izbral vse dobro, kar ti lahko življenje ponudi!

Zatorej le izberi spolnost – vzemi si jo, kolikor ti srce poželi! In izberi moč  vso moč, kar jo moreš obvladati! In izberi slavo - vso slavo, kar jo moreš obvladati! In izberi slavo – vso slavo, kar jo moreš požeti!  In izberi uspeh – ves uspeh, kar ga moreš doseči! In izberi zmago – vso zmago, kar jo moreš izkusiti!

Ne izbiraj pa spolnosti namesto ljubezni, temveč kot njen praznik!

In ne izbiraj moči nad, temveč moč za. In ne izbiraj slave, ki bi bila sama sebi namen, temveč slavo kot sredstvo nekega višjega cilja. In ne izbiraj uspeha na račun drugih, temveč  uspeh kot orodje, s katerim lahko pomagaš drugim. In ne izbiraj zmage za vsako ceno, temveč zmago, ki druge ne stane nič – ampak tudi njim prinaša dobiček.

Brez pomislekov se torej odloči, da boš boljši – vendar ne boljši od drugih; marveč boljši, kot si bil doslej.

Brez pomislekov se torej odloči, da boš »zvedeti zakaj« - tako da  boš lahko svoja spoznanja delil z drugimi.

Še posebej lahkega srca pa se odloči, da boš SPOZNAL BOGA.

Pravzaprav SE ZA TO ODLOČI NAJPREJ, in vse drugo bo prišlo samo od sebe.

Vse življenje te že učijo, da je boljše dajati kot prejemati. Vendar ne moreš dajati, česar nimaš.Zato je zadovoljevanje sebe tako pomembno – in zato je tako škoda, da je prišlo na slab glas.

Menda je dovolj očitno, da tule ne govoriva o zadovoljevanju sebe na račun drugih. Za to namreč še ni treba prezreti potreb drugih. Obenem pa je enako pomembno, da ne zanemarjaš svojih potreb..

Privošči si torej radost v izobilju, in imel je boš dovolj, da jo boš lahko razdajal drugim.

Učitelji tantrične spolnosti to dobro vedo. Zato tudi spodbujajo samozadovoljevanje, ki ga imate nekateri med vami za očitni greh.

 

SAMOZADOVOLJEVANJE?  Ojej – tule si pa morda vendarle pretiraval, se ti ne zdi? Kako lahko vendar zineš kaj takšnega, in sicer v »poslanici«, ki naj bi prihajala od samega Boga?

Aha. Se pravi, da samozadovoljevanje obsojaš.

 

No ja, jaz niti ne, a veliko bralcev nemara pa…

Saj jo.

 

Zakaj jih torej nalašč  žališ?

Nikogar »nalašč ne žalim« Ljudje so lahko po mili volji »užaljeni« ali pa tudi ne, kakor jim ljubo. Toda ali res misliš, da se bova lahko odkrito in brez dlake na jeziku pogovarjala o človeški spolnosti, ne da bi pri tem nekoga »užalila«?

 

Ne, toda neke meje vendar so. Bojim se, da večina ljudi ni pripravljena  poslušati Boga razpredati o samozadovoljevanju.

Če bi tole knjigo omejila na to, kar je »večina ljudi« pripravljena slišati od Boga, bi bila kaj tenek zveždič. Večina ljudi tako in tako ni nikdar pripravljena poslušati, kaj govori Bog. Ponavadi rajši počakajo kakih 2000 let.

 

Prav, pa nadaljuj. Zdaj smo se tako in tako že za silo opomogli od začetne pretresenosti?

Dobro. Saj navsezadnje nisem storil drugega, kot da sem to življenjsko izkušnjo ( s katero, mimogrede, imate vsi opraviti, pa nihče noče o njej govoriti) uporabil za to, da bi ponazoril nekaj širšega.

In to širše je: Privošči si radost v izobilju, in imel je boš dovolj, da jo boš lahko razdajal tudi drugim.

Učitelji tako imenovane tantrične spolnosti – ki je, mimogrede, zelo visoko razvita oblika spolnega izraza – vedo, da če te pri spolnosti vodi sla, precej težje zadovoljiš partnerja in doživiš dolgotrajnejšo  združitev duš in teles – kar je, mimogrede, dovolj tehten razlog za spolno izkustvo.

Tantrični ljubimci se zato pogosto samozadovoljujejo, preden gredo zadovoljevat drug drugega. To velikokrat počno drug pred drugim i ponavadi si ljubimca pri tem pomagata in se ljubeče vodita. Ko zadovoljita začetno slo, lahko potešita še globljo žejo – žejo po ekstazi, ki jo doživita v dolgotrajnejši  združitvi.

Vzajemno samozadovoljevanje je torej del radosti, igrivosti, ljubečnosti spolnosti, ki se v popolnosti izraža. To je eden izmed več delov. Doživetje, ki mu pravite koitus oz. spolno odnos, lahko pride na vrsto šele po dve urnem ljubezenskem zbližanju. Ali pa sploh ne. Za večino vas je to edino , kar imate od dvajsetminutnega razgibavanja. Se pravi, dvajset minut, če imate srečo.

 

Še sanjalo se mi ni, da se bo tole izcimilo v nekakšen spolni priročnik.

Saj se ni. Čeprav sploh ne bi bilo tako slabo, če bi se. Večina ljudi se mora namreč o spolnosti, pa o tem, kako se ta lahko najlepše in najbolj dobrodejno izrazi, še marsičesa naučiti.

Ampak jaz sem skušal z vsem tem , kot že rečeno, ponazoriti nekaj širšega. Čim več veselja si torej privoščiš, tem več ga lahko narediš drugim. Podobno je tudi z močjo: če si privoščiš radost moči, je imaš več, da jo deliš z drugim. Isto velja tudi za slavo, bogastvo, uspeh, skratka vse, kar te navdaja z ugodjem.

Sploh pa, mimogrede, čas bi že bil, če bi rekla še kakšno o tem, zakaj te to ali ono »navdaja z ugodjem«

Prav – vdam se. Zakaj?

»Ugodje« je način, kako duša vpije: »To je to, kar sem!«

Si že bil kdaj v razredu, kjer je učitelj ob začetku ure ugotavljal navzočnost – prebiral sedežni red – in si moral, ko je zaklical tvoje ime, odgovoriti »tukaj«?

Seveda

No ja, »ugodje« je način, kako duša reče »tukaj«!

Večina ljudi se iz nauka, po katerem naj bi počeli tisto, kar zbuja ugodje, norčuje. Pravijo, da je to zanesljiva pot v pekel. Toda jaz pravim, da je to pot v nebesa!

Veliko je seveda odvisno od tega, kaj v tebi zbuja ugodje. Z drugimi besedami, kakšna doživetja ti dobro denejo. A povem ti: noben razvoj nikdar ni potekal v odrekanju. Če se boš razvil, to ne bo zato, ker si se uspešno odrekel rečem, za katere si vedel, da so ti v užitek, temveč zato ker si si te užitke privoščil – in našel še nekaj več. Kajti kako boš vedel, da je nekaj »več«, če nikdar nisi okusil nekaj »manj«?

Religija od tebe zahteva, da ji verjameš na besedo. In prav zato nazadnje vsa verstva propadejo.

Duhovnost pa bo vselej uspevala.

Religija te nagovarja, da se učiš na izkušnjah drugih. Duhovnost te spodbuja, da iščeš svoje lastne.

Religija ne prenaša duhovnosti. Ne more živeti z njo. Kajti duhovnost ti lahko prinese drugačne sklepe kot to ali ono verstvo – tega pa nobena poznana religija ne more trpeti.

Religija te napeljuje k temu, da raziskuješ misli drugih in jih sprejemaš za svoje. Duhovnost te vabi, da misli drugih zavržeš  in upoštevaš le svoje lastne.

»Ugodje« je način«, kako se prepričaš, da je bila tvoja misel resnica, da je bila tvoja zadnja beseda modrost in da je bilo tvoje zadnje dejanje ljubezen.

Če bi rad videl, koliko si napredoval, izmeril, kako visoko si se razvil, samo poglej, kaj te navdaja z »ugodjem«

Toda nikar se ne skušaj na silo razvijati – razvijati dlje in hitreje – tako, da se odrekaš temu, kar ti prija, oz. to zametuješ.

Samo-odrekanje je samouničevanje.

Vedi pa tudi, da samoobvladovanje še ni samo-odrekanje. Če obvladuješ svoje vedenje, se s tem samo dejavno odločaš, ali boš storil nekaj, kar temelji na odločitvi o tem, za kaj se imaš. Če se izjavljaš za človeka, ki spoštuje pravice drugih, odločitev, da ne boš kradel, ropal ali posiljeval, ni nikakršno »samo-odrekanje«,  temveč samoopredelitev. Zato sem tudi rekel, da je merilo tega, koliko se je nekdo razvil, to, kaj ga navdaja z ugodjem.

Če te z »ugodjem« navdaja neodgovorno ravnanje, vedenje, za katero veš, da lahko prizadene druge, potem to pomeni, da se pač nisi kaj prida razvil.

Ključna pri tem je zavest. In naloga starejših v vaših družinah in skupnostih je, da ustvarjajo in širijo zavest med vami. S tem opravljajo nekakšno službo božjih slov, ki širijo zavest med vsemi ljudstvi, da bi razumela, da kar storite enemu ali za enega, storite vsem, oz. za vse – saj smo vsi Eno.

Če izhajaš iz resnice, da »smo vsi Eno«, kratko malo ni mogoče, da bi te prizadevanje drugih navdajalo z ugodjem. Tako imenovano neodgovorno vedenje kratko malo izgine. Prav na teh ravneh si razvijajoča bitja prizadevajo izkusiti življenje.  In prav iz tega vidika je treba razumeti moje besede, da si privoščite vse, kar vam življenje lepega ponuja – in odkrili boste, da vam lahko ponudi več, kot ste si mislili.

Ste, kar doživljate. Doživljate, kar izražate, Izražate, kar  morate izraziti. Imate, kar si dovoljujete imeti.


To mi je nadvse všeč – toda ali bi se lahko končno vrnila k  začetnemu vprašanju?

 Ja. Dva spola sem torej ustvaril iz istega razloga, kot sem  »jin« in »jang« vgradil v vse – v celotno stvarstvo! Sta del jin in janga, ta moški in ta ženska. Sta najvišja živeča izraza tega načela na vašem svetu.

Sta jin in jang…v obliki. V eni izmed mnogih telesnih oblik.

Jin in jang, tukaj in tam…to in tisto… zgoraj in spodaj, vroče in hladno, veliko in majhno, hitro in počasno – materija in antimaterija..

 Vse to vam je potrebno, da bi izkusili življenje, kot ga poznate.

 

So ljudje, ki pravijo, da je edini »zakoniti« namen človeške spolnosti razmnoževanje?

Oslarija. Zarajanje novega življenja je vesel nasledek, ne pa namen spolne izkušnje. Prepričanje, da je spolnost namenjena zgolj delanju otrok, je naivno, misel, ki iz njega sledi, da je namreč treba s spolnost nehati, ko se rodi zadnji otrok, pa še huje kakor naivna, saj dela silo človeški naravi – in to je narava, ki sem vam jo jaz dal.

Spolni izraz je neizbežna posledica večnega procesa privlačevanja in ritmičnega energijskega toka, ki poganja vse živo.

V vse stvari sem vgradil energijo, ki oddaja svoj signal po vsem vesolju. Vsak človek, žival, rastlina, kamen, drevo – sleherna snovna stvar, skratka – oddaja energijo, tako kot radio oddajnik.

Tako tudi ti pošiljaš energijo – oddajaš energijo – in sicer prav tale trenutek, iz središča svojega bitja, v vse smeri. Ta energija – ki je ti – se širi v valovih. Zapušča te, potuje skozi stene, čez gore. Mimo lune, v brez-kraj. Nikdar, nikdar se ne ustavi. 

Vsaka misel, ki si jo kdaj imel, to energijo po svoje obarva. (Kadar pomisliš na koga, ki je glede tega dovolj občutljiv, lahko to občuti). Vsaka besed, ki si jo kdaj spregovoril, jo oblikuje. Vse kar si kdaj storil, učinkuje nanjo.

Vibracija, hitrost utripanja, valovna dolžina, frekvenca tvojega izžarevanja se nenehno spreminjajo, in sicer v skladu s tvojimi mislimi, razpoloženjem, občutji, besedami in dejanji.

Najbrž si že slišal za izraz »oddajanje dobrih vibracij« - in sploh ni zgrešen. Pravzaprav izvrstno povedano!

Vsakdo seveda počne isto. In tako je eter – »zrak« med vami – nabit z energijo, je nekakšna matrica med seboj sprepletenih osebnih  »vibracij«- in sploh ni zgrešen. Pravzaprav izvrstno  povedano!

Vsakdo seveda počne isto. In tako je eter – »zrak« med vami – nabit z energijo; je nekakšna matrica med seboj sprepletenih osebnih »vibracij« , nekakšna tapiserija, ki po zapletenosti presega človeško domišljijo.

Ta preplet je nekakšno skupno energijsko polje, na katerem živite. Mogočno je in vpliva na vse. Vštevši tebe.

Ti potem oddaš na novo ustvarjene »vibracije«, prežete, kot si sam, z vibracijami, ki prihajajo k tebi in ki si jim sam podvržen, in tako svoje prispevaš k tej matrici ter jo spreminjaš – to pa nadalje učinkuje na energijsko polje vseh drugih, ki nabije vibracije, ki jih oddajajo, kar spet po svoje vpliva na matrico – kar vpliva nate….in tako naprej.

Mogoče se ti zdi vse skupaj samo domišljijski privid – toda ali si že kdaj vstopil v kako sobo, kjer je bil »zrak tako gost, da bi ga lahko z nožem rezal?«

Ali pa, ali si že kdaj slišal za dva znanstvenika, ki sta hkrati preučevala isto vprašanje – na nasprotnih koncih zemeljske krogle in ne da bi vedela drug za drugega – in sta tako rekoč v istem trenutku in neodvisno drug od drugega prišla do rešitve.?

To so dokaj običajni pojavi – in eden izmed očitnejših dokazov za obstoj matrice.

Matrica – kombinirano tokovno energijsko polje na katerikoli ravni – je mogočna vibracija in lahko neposredno vpliva, učinkuje na snovne predmete i dogodke ali pa jih celo ustvarja.

(»Kjerkoli se jih dvoje ali več zbere v mojem imenu)

Vaša poljudna psihologija je to energijsko matrico poimenovala »kolektivna zavest«. Vpliva lahko na vse na vašem planetu: na možnost vojne in miru; na burno geofizikalno dejavnost ali umirjanje tal; na izbruh epidemije bolezni ali na blaginjo po svetu.

Vse je sad zavesti.

In to velja za posamezne dogodke in okoliščine v tvojem osebnem življenju.

 

Nadvse zanimivo, ampak kaj ima to opraviti s spolnostjo?

Potrpi malo. Saj prehajam na to.

Ves svet nenehno izmenjuje energijo.

Tvoja energija sili na plano in se dotika vsega drugega. Vse in vsakdo se te dotika. Ampak glej, zdaj se zgodi nekaj sila zanimivega. Na neki točki med teboj in vse.m drugim – se te energije srečajo.

Za ponazoritev si zamisliva dva človeka v isti sobi. Stojita v nasprotnih kotih. Imenujva ju Tomaž in Marija.

Tomaž svojo osebno energijo oddaja v okolje v krogu 360 stopinj. Nekaj teh valov zadene tudi  Marijo. Marija pa medtem oddaja svojo energijo – in nekaj je zadene Tomaža.

Ti dve energiji pa se srečata na način, ki bi te utegnil presenetiti. Srečata se na pol poti med Tomažem in Marijo.

Na tem mestu se energiji združita (ti energiji sta fizičen pojav; dasta se meriti, občutiti) in skupaj oblikujeta novo energijsko enoto, ki ji reciva na primer »Tomarija«. Se pravi, to je združena energija Tomaža in Marije.

Tomaž in Marija bi prav lahko tej energiji rekla »telo med nama«, saj ni nič drugega kot to: energijsko telo, na katerega sta oba priključena, ki ga oba napajata s svojima energijskima tokovoma in ki pošilja energije nazaj k svojima »pokroviteljema« po nekakšni niti, vrvici oz. vodu, ki vselej obstaja v Matrici. (Pravzaprav je Matrica prav to »razvodje«)

To izkustvo »Tomarije« je resnica Tomaža in Marije. To je tisto »sveto obhajilo«, sveta združitev, h kateri sta oba pritegnjena. Kajti prek teh skrivnostnih vezi oziroma vodov čutita vzvišeno radost »vmesnega  telesa«, združenosti v Eno, blažene združitve.

Tomaž in Marija, ki stojita vsak k sebi, torej lahko občutita in sicer telesno kaj se v Matrici dogaja. To izkustvo oba nezadržno priteguje. Želita se približati drug drugemu! Pri priči!

Ampak zdaj nastopi njuna »vzgoja«. Svet ju je namreč vzgojil, da se umirita, da ne sledita občutkom, da se varujeta »srčne bolečine«, skratka da ostaneta zadržana.

Toda duša…ta bi rada »Tomarijo« pri priči spoznala!

Če imata dovolj sreče, sta dovolj svobodna v sebi, da odženeta vse strahove in zaupata v ljubezen.

Zdaj sta torej nepreklicno pritegnjena k telesu med njima. TOMARIJO doživljata že metafizično, zdaj bi jo rada še fizično. Zatorej se še bolj zbližata. Pa ne približata drug k drugemu. Tako ju vidi zgolj naključni opazovalec. Oba se skušata približati TOMARIJI. Doseči skušata prostor božanske združitve, ki je med njima že obstajala. Prostor, na katerem sta, kot že sama vesta, Eno – in kjer vesta, kako je biti Eno.

Zatorej se približata temu »občutju«, ki ga doživljata, in čim bolj ožita razdaljo med sabo, čim bolj »skrajšujeta nit», tem manjšo pot opravi energija, ki jo pošiljata v TOMARIJO, in  tem silnejša je ta zato. Še bolj se zbližata. Čim manjša je razdalja med njima, tem silnejša je napetost. Zbližata se še za korak. Še večja je napetost.

Zdaj stojita drug pred drugim. »Telo« med njima je razžarjeno od vročine. Vibrira s strašno hitrostjo. »Zveza« s TOMARIJO« je gostejša, širša, svetlejša, naravnost gori od prenosa silnih energij. Fant in dekle »izgorevata v srčni želji«, kot se reče. In to res počneta!

Še malce se premakneta drug k drugemu. Zdaj se dotikata. Občutek je malone neznosen. Opojen. Ko se dotakneta drug drugega, začutita vso energijo TOMARIJE vso tisto nabiti, v vsej silovitosti združeno substanco njunega Združenega Bitja.

Če se do kraja odpreš svoji občutljivosti, boš ob dotiku razločno začutil to pretanjeno, sublimno energijo kot nekakšno ščemenje včasih ti gredo »mravljinci« po vsem telesu – ali pa kot vročino na mestu dotika vročino, ki jo prav tako nenadoma občutiš po vsem telesu in ki je zbrana globoko v tvoji spolni čakri oziroma energijskem središču.

Tam te bo še posebej močno »peklo« - in za Tomaža in Marijo boste rekli, da sta »vroče« zaljubljena drug v drugega«

Fant in dekle se zdaj objameta in tako še bolj zapreta vrzel, ki ju je ločevala; zdaj tako onadva kot Tomarija zavzameta malone isto mesto. Tomaž in Marija lahko občutita Tomarijo med njima – in rada bi se še bolj zbližala ter se tako rekoč zlila z njo. Rada bi postala Tomarija v fizični obliki.

Moško in žensko telo sem ustvaril tako, da to omogočata. V tem trenutku sta sta Tomaževo in Marijino telo pripravljena, da to storita. Tomaževo telo je pripravljeno, da  dobesedno vstopi  v  Marijo. Marijino telo je pripravljeno, da sprejme Tomaža v sebi.

Tisti ščemenje, tisto gorenje, je zdaj nevzdržno. Nepopisno. Fizični telesi se združita. Tomaž Marija, in Tomarija postanejo Eno. In sicer v telesu.

Energija pa se še vedno pretaka med njima. Silovito. Strastno. Razganja ju. Gibljeta se in valovita. Ne moreta se nasititi drug drugega, ne moreta dovolj blizu skupaj. Rada bi si bila še bližje. Bližje, BLIŽJE.

Tedaj eksplodirata, in sicer dobesedno, in njuni fizični telesi zgrabi krčevito drhtenje. To drhtenje pošilja valove tja do prstnih pogačic. V eksploziji njune enosti spoznata Boga in Boginjo, Alfo in Omego, Vse in Nič bistvo življenja izkustvo vsega, kar je.

Pri tem deluje tudi snovna kemija. Ljubimca sta dejansko postala Eno. – in iz dveh se zares pogosto rodi tretje in sicer v fizični obliki.

Tako se TOMARIJA uresniči v vidnem. Postane meso njunega mesa. Kri njune krvi.

Tako dobesedno ustvarita življenje!

Ali nisem rekel, da ste bogovi?

 

To je najlepši opis človeške spolnosti, kar sem jih kdaj slišal.

Lepoto vidiš tam, kjer si jo želiš videti. Grdoto pa vidiš tam, kjer se bojiš uzreti lepoto.

Osupnil bi, ko bi vedel, koliko ljudem se to, kar sem pravkar povedal zdi grdo.

 

Ne, ne bi. Saj sam vem, koliko strahu in umazanije je svet pripisal spolnosti. Ampak kljub temu ostaja še nekaj vprašanj.

Zato sem tu, da ti odgovorim nanje. Toda še predem me zasuješ z njimi, mi dovoli, da še malce razpredem svojo štorijo.

 

Ja kar izvoli.

Ta…ples, ki sem ga ravnokar opisal, to energijsko medsebojno delovanje, ki sem ga pravkar pojasnil, se dogaja ves čas – v vsem in z vsem.

Tvoja energija – ki jo izžarevaš kot nekakšno zlato svetlobo – nenehno deluje v vzajemnosti z vsem in vsemi. Čim bliže si, tem silovitejša je. Čim dlje si, tem rahlejša je. Nikdar pa nisi povsem brez stika s čimerkoli.

Med tabo in vsakim drugim človekom, krajem ali stvarjo obstaja neka točka. V tej točki se srečujejo energije in oblikujejo tretjo, precej man gosto, a zato nič manj resnično energijsko enoto.

Vsakdo in vse na tem planetu – pa tudi v vesolju na sploh – oddaja energijo v vse smeri. Ta energija se meša z vsemi drugimi energijami in se križa v  vedno novih in novih vzorcih, ki jih noben vaš, še tako zmogljiv računalnik ne bi mogel slediti.

Te križajoče se, prepletajoče se energije, ki švigajo med vsem, čemur vi pravite snovno, je tisto, kar drži snovnost skupaj.

To je tista Matrica, o kateri govorim. Po tej Matrici si pošiljate signale drug drugemu – sporočila, pomene, ozdravljenja i druge fizične učinke – ki jih včasih ustvarijo posamezniki, večinoma pa množična zavest.

Te neštete energije se medsebojno privlačijo. Temu se pravi zakon privlačnosti. Po tem zakonu podobno privlači podobno..

Misli potemtakem privlačijo sorodne misli v Matrici, in kadar se dovolj teh sorodnih energij »sprime«, če smem tako reči, njihove vibracije postanejo težje, upočasnijo se – in nekatere postanejo snov.

Misli torej resnično ustvarjajo fizično obliko – in kar veliko ljudi misli enako, je zelo verjetno, da bodo njihove misli oblikovale resničnost.

 

Če se malce vrneva k spolnosti – praviš torej, da je vsakršno vedenje sprejemljivo, dokler vsi soglašajo z njim?

Kaj ne bi to moralo veljati za vse življenju?

 

Če je spolnost tako čudovit del človeškega izkustva, zakaj toliko duhovnih učiteljev pridiga vzdržnost? In kako da je bilo toliko velikih učiteljev samskih?

Iz istega razloga, kot je bilo za večino teh rečeno, da so živeli preprosto. Tisti, ki dosežejo visoko raven razumevanja, uravnovesijo svoja telesna poželenja s svojim duhom in dušo.

Tridelna bitja ste, in večina ljudi se doživlja kot telo. Po tridesetem letu celo pozabijo na um. Nehajo brati. Nehajo pisati. Nehajo učiti. Nehajo se učiti. Skratka, zanemarijo um. ne negujejo ga. ne širijo ga. nič novega ne sprejmejo vase. In od sebe dajo samo toliko, kolikor je nujno treba. Um se ne  hrani. Se ne prebuja. Zaziblje se v spanec in otopi.vse storite kar morate, da ga izključite. Televizija, filmi, šund. Počni kar koli že, samo ne razmišljaj, ne razmišljaj, ne razmišljaj!

 

Zakaj se potem toliko duhovnih učiteljev zavzema za spolno vzdržnost?

Zato ker ne  verjamejo, da ljudje lahko dosežejo ravnovesje. Menijo, da je spolna energija – in energije, ki obdajajo druge posvetne izkušnje – premočna, da bi jo zauzdali, jo spravili v ravnovesje z vsem drugim. Zato so prepričani, da je vzdržnost edina pot k duhovnemu razvoju, ne pa zgolj eden izmed njegovih možnih sadov.

 

Toda ali ni tako, da so se nekateri ljudje, ki so dosegli visoko duhovno stopnjo, vendarle odrekli spolnosti?

Ne v običajnem smislu besede »odreči se«. To ni prisilno opuščanje nečesa, kar bi še vedno hotel, pa veš, da »ni dobro zate«. Gre bolj za spontano opustitev, odmik od nečesa – kakor če se mirno odrečeš drugemu kosu posladka. Pa ne zato, ker sladica ne bi bila dobra. Niti zato ne, ker ni dobro zate. Marveč zgolj zato, ker je imaš- pa naj je še tako slastna- čisto dovolj.

Če se lahko navezanosti na spolnost otreseš na ta način, to še ne pomeni, da se ti je kdaj ne bo zahotelo. Ali pa tudi ne. Morda se sploh nikdar ne odločiš, da »je imaš dovolj«, in boš to izkušnjo stalno hotel doživljati, vendar v ravnovesju z drugimi izkustvi svojega bivanja.

S tem ni nič narobe. To je vse v najlepšem redu. Spolno dejavni ljudje nič težje ne dosežejo razsvetljenja in niso nič manj duhovno razviti kakor spolno nedejavni..

Razsvetljenje in razvoj od vas zahtevata le, da se odrečete zasvojenosti s spolnostjo, svoji globoki potrebi po tej izkušnji, svojemu prisilnemu vedenju.

To velja tudi za vašo obsedenost z denarjem, močjo, varnostjo, imetjem in drugimi telesnimi izkustvi. Le mirno se ji odrecite – toda nikar vsega ne prezirajte.

Ničesar prezira vrednega nisem ustvaril – in, kakor je rekel vaš Shakespeare, nič ni »zlo«, če ga misel ne naredi takšnega.

 

Ob tem se mi poraja še nekaj vprašanj o spolnosti. Je prav vsakršna oblika spolnosti, za katero se dogovorijo odrasli, primerna?

Ja.

 

Pa čeprav je še tako »prismojena«? Ali  brez ljubezni? Ali celo istospolna?

Najprej si pridiva na še enkrat na jasno, da ni ničesar, česar Bog ne bi odobraval.

Ne sedim tu, da bi sodil, in ena dejanja razglašal za dobra, druga pa za zlo.

Glede tega, kaj ti na razvojni poti koristi, in kaj ne, se lahko odločaš le ti sam.

Res pa obstaja nekakšno zelo splošno zasnovano vodilo, glede katerega se strinjajo malodane vse razvite duše.

Nobeno dejanje, ki prizadene druge, ne vodi k hitremu razvoju.

Drugo takšno vodilo pa je: Ne odloči se za nobeno dejanje, ki zadeva drugega človeka, če ta ne privoli vanj oz. se ne strinja s tem.

Spolnost med istospolnimi? Toliko jih je, ki bi radi dopovedali svetu, da sem zoper homoseksualno spolnost oz. vse kar izhaja iz nje. Pa vendar ničesar ne obsojam, ne takšnih ne drugačnih vaših odločitev.

Ljudje tako radi  izrekajo vrednostne sodbe – o vsem -  jaz pa jim nekako kvarim veselje. Ne morem se jim namreč pridružiti v teh sodbah, kar zbuja nelagodje še zlasti pri tistih, ki pravijo, da izhajajo iz mene.

 

So vprašanja v zvezi s homoseksualnostjo nesmiselna?

Sam se odloči. O tem ne sodim, kakor ne sodim o ničemer. Vem, da bi rad, da bi. Tako bi precej lažje živel. O ničemer se ti ne bi bilo treba odločati. Vse bi bilo že odločeno zate. Ne bi ti bilo treba drugega kakor ubogati. Uborno življenje, ni kaj, vsaj z vidika ustvarjalnosti oz. samo-izpopolnjevanja – a kaj bi s tem: glavno, da te nič ne muči.

 

Vprašal bi te še nekaj v zvezi s spolnostjo in otroki. Pri kateri starosti naj bi otrokom dopustili, da se zavedo spolnosti kot življenjske izkušnje?

 

Otroci se prav dobro od vsega začetka zavedajo sebe kot spolnih bitij – se pravi kot človeških bitij. Dandanašnji bi mnogi starši na vašem planetu najrajši videli, da tega sploh ne bi opazili. Če otrokova ročica zaide na »napačno mesto«, jo brž odmaknete. Če otročiček začne odkrivati zadovoljstvo, ki mu ga prinaša igračkanje z lastnim telesom, v grozi vijete z rokami – in nato s to »grozo« okužite še njega. Otrok pa se čudi, kaj neki takšnega je storil.; mamica je vsa iz sebe; kaj neki takšnega je storil?

Pri vaši vrsti bitij ne gre toliko za vprašanje, kdaj naj uvedete svoje otroke v spolnost, temveč bolj za to, kdaj naj nehate zahtevati od njih, da se odrekajo svoji  identiteti spolnega bitja. Nekje med dvanajstim in sedemnajstim letom se vas večina preda in tedaj porečete (seveda ne z besedami , saj se o teh stvareh pač  ne govori): »Prav naj ti bo: odslej lahko veš, da imaš splovila in da se lahko z njimi greš to in ono.«

Toda škoda je že narejena. Otrokom ste deset let ali več dopovedovali, da se morajo teh telesnih delov  sramovati. Nekateri niti pravih imen zanje ne vedo. Poslušati  morajo vse mogoče od »pipijev« in »ritkice« pa do besed, za katere so se morali nekateri med vami pošteno namučiti, da so jih izumili – samo da jim ne bi bilo treba reči preprosto »penis« in »vagina«.

Otroci, ki jim tako vcepite spoznanje, da je treba vse, kar je v zvezi s temi  telesnimi deli, skrivati, zatajevati in zamolčevati, potem nenadoma zbezljajo v puberteto, ne vedoč, kj naj bi počeli s tem, kar se jim dogaja. Na to sploh niso pripravljeni. Seveda je potem njihovo ravnanje temu primerno uborno in na svoje nenadne, nove  in silovite potrebe se odzivajo nerodno, že že ne neprimerno.

To ni potrebno, pa še vse prej kakor koristi vašim otrokom, kajti vse preveč jih je, ki prestopijo v odraslo življenje polno spolnih in tabujev, prepovedi in »odpovedi«.

V razsvetljenih družbah otrok nikdar ne zatirajo in »popravljajo«, ko začno odkrivati prve užitke, ki jim jih prinaša narava njihovega bitja. Pa tudi starši svoje spolnosti – se pravi svoje identitete spolnega bitja – ne skrivajo in ne zatirajo preveč. Golo telo, pa najsi gre za starše ali otroke, velja za nekaj povsem naravnega, prelepega, predvsem pa za nekaj povsem samoumevnega – ne pa za nekaj, česar se je treba sramovati.

Za povsem naravno, lepo in samoumevno velja tudi spolna dejavnost.

V nekaterih družbah se starši ljubijo vpričo svojih otrok – in kaj bi lahko dalo otroku bolje spoznati lepoto, čudežnost in naravnost spolnega izraza ljubezni kot to? Kajti  starši nenehno preoblikujejo svoje poglede na to, kaj je »prav« in kaj »narobe«, in otroci so še kako dovzetni za njihova še tako prikrita sporočila o vsem, še posebej pa za tisto, kar mislijo, govorijo in delajo.

Kot si že pripomnil, lahko takšne družbe imenuješ »poganske« ali »primitivne«, vendar je na dlani, da pri njih tako rekoč ne poznajo posilstev in drugih spolnih prestopkov, prostituciji se smejijo, saj se jim zdi smešna, za razne spolne nevroze in impotenco pa sploh še niso slišali.

Res je, da takšna odkritost ta trenutek ni primerna za vašo omiko ( v vseh razen razen v izjemnih okoliščinah bi takšno vedenje ljudi kulturno preveč ožigosalo), pač pa bi bil že skrajni čas, da bi tako imenovane moderne civilizacije na vašem planetu kaj storile, da bi odpravile zatiranje, krivdo in sram, ki vse prepogosto spremljajo in zaznamujejo celoto spolnega izraza in izkustva vaše družbe.

 

Imaš kakšne predloge? Zamisli?

Najprej nehajte otroke že od mladih nog učiti, da so reči, ki imajo količkaj opraviti z najbolj naravnim delovanjem njihovega telesa, sramotne in napačne. Nehajte jim dopovedovati, da je treba vse, kar je v zvezi s spolnostjo, skrivati. Dovolite jim, da bodo uzrli romantično plat vas samih. Naj vas vidijo, kako se objemate z zakoncem, se ga dotikate in ga nežno ljubkujete – naj vidijo, da se imajo njihovi straši radi in da je kazati ljubezen  tudi na zunaj nekaj povsem naravnega in prelepega. (Presenetilo bi te, če bi zvedel, v koliko družinah otroci tega preprostega »pouka« nikdar niso bili deležni.)

Ko se otroci začnejo zanimati za svoja spolna občutja, ko postanejo radovedni glede tega in začutijo prvo slo, jim pomagajte, da bodo to novo in čedalje silnejšo izkušnjo povezali z notranjim občutjem radosti in praznovanja, ne pa s krivdo in sramom.

In za božjo voljo, nehajte skrivati svoje telo pred njimi. Prav nič ni narobe, če vpričo njih nagi zaplavate na morju ali v vrtnem  bazenu; in nikar naj vas ne zadene kap, če vas zalotijo gole na poti iz spalnice v kopalnico. Otresite se mrzlične potrebe, da bi za vsako ceno preprečili, da bi vas otrok ugledal kot bitje s svojo lastno spolno identiteto. Otroci imajo svoje starše za »brezspolne« zato, ker so se jim starši sami tako predstavili. Potem si domišljajo, da morajo biti tudi sami takšni, saj vsi otroci posnemajo svoje starše.(Terapevti vedo povedati, da si marsikdo, tudi že potem, ko odraste, le stežka predstavlja svoje starše, da počnejo »tisto«, kar ga – zdaj ko je pacient v psihologovi ordinaciji – navdaja z jezo, krivdo ali sramom, saj si seveda želi »to početi«, in mu ni jasno, kaj je narobe z njim)

Zatorej le mirno govorite z otroki o spolnosti, smejite se z njimi na njen račun ter jih učite in jim pokažite, kako naj jo slavijo. To lahko storite za svoje otroke. In to počnite od dne, ko se rodijo, s prvim poljubom, s prvim objemom, s prvim dotikom, ki so ga deležni od vas in ki ga vidijo, da ste ga deležni drug od drugega.

 

Hvala. Hvala ti. Tako zelo sem namreč upal, da boš to vprašanje osvetlil s kancem zdravega razuma.Toda še nekaj bi te vprašal v zvezi s tem, in to bo zadnje. Kdaj naj otroka prav izrecno uvedemo v spolnost oziroma kdaj naj se začnemo pogovarjati z njim o njej in mu jo opisovati?

 

Sami vam bodo povedali, kdaj je čas. Vsak otrok ti da to povsem jasno, nezmotljivo vedeti, če mu le dobro prisluhneš in ga opazuješ. To se pravzaprav dogaja postopoma. Postopoma in čedalje bolj izrazito. In vedeli boste, kako naj se lotite zadeve – seveda pa si morate biti poprej sami »na čistem« glede spolnosti.

 

In kako naj to storimo?

Storite, kar se vam pač zdi primerno. Vpišite se na kak seminar. Pojdite k psihologu. Pridružite se interesni skupini. Preberite kako knjigo. Razmišljajte o tem. Odkrivajte drug drugega – še zlasti znova odkrijte drug drugega kot moškega in žensko; odkrivajte in znova odkrijte svojo lastno spolnost. In počastite jo. Uživajte v njej. Vzemite si jo.

Vzemite si radost spolnosti, in šele potem boste lahko pustili svojim otrokom in jih spodbudili, da si jo bodo vzeli tudi sami.

 

Še enkrat - hvala ti! Če se zdaj oddaljiva od razmisleka o otrocih in se vrneva k širšemu vprašanju človekove spolnosti, si ne morem kaj, da ti ne bi zastavil še enega vprašanja. Morda se ti bo zdelo vsiljivo, nemara celo predrzno, toda tega pogovora kratko malo ne morem skleniti brez njega.

No ja, nekaj se že opravičevati in vprašaj.

 

Prav. Ali je lahko spolnosti »preveč«?

Ne. Seveda ne. Pač pa je lahko preveč potrebe po njej.

Predlagam torej tole:

Uživaj v vsem.

Ne potrebuj ničesar!

 

Velja to tudi za ljudi?

Tudi za ljudi. Še zlasti za ljudi. Če koga potrebuješ, s tem tako rekoč koplješ grob vajinemu odnosu.

 

Toda vsem nam je všeč, če smo komu potrebni.

Potem nehajte s tem. Rajši naj vam bo všeč, če vas nihče ne potrebuje – zakaj največji dar, ki ga lahko komu daš, je zmožnost in moč, da te ne potrebuje, da te potrebuje za nič.



Film: Pogovori z Bogom: https://www.youtube.com/watch?v=OA3-nxUeJM4

(Movie: Conversation with God)






 

 



Koledar dogodkov

«november 2018»
pontorsrečetpetsobned
2930311234
567891011
12131415161718
19202122232425
262728293012
3456789
Izboljšajte si svoje spolno življenje...


Naročite se na naše storitve

Izjave

  • JANA Vesna je čudovita psihoterapevtka. Ogromno strokovnega znanja, predvsem pa njena toplina, potrpežljivost, pozitivnost in usmerjenost v prihodnost so njenje lastnosti, ki mi pomagajo, da lažje premagujem svoje strahove in rastem. Res sem ji hvaležna za vsak njen nasvet, vzpodbudo ali pa samo 'Vse bo vredu'.
  • MAJA Počutim se kot, da hodim po oblakih. Kot, da sem izdihnila dolg in globok vdih in z njim odplavila vsa leta blokad in frustracij okoli moje seksualnosti. Sedaj se spet spomnim kako je, ko se počutiš živo in kar ne morem dočakati, da se spet začnem spogledovati s celim svetom, ki čaka name, kot si mi rekla.
  • JERNEJ Veliko let se je obrnilo, Vesna, tebe bi morali klicato vratar, ker vsakič, ko sem potreboval nekaj za kar sem mislil, da ne bom nikoli dobil, si mi odprla vrata. Sedaj lahko vidim svet poln odprtih vrat, namesto zaprtih. Hvala ti.
  • ALENKA Varen prostor, ki si ga ustvarila mi je pomagal, da sem prišla v stik s tistim delom sebe, ki sem si ga do sedaj neskončno bala raziskati.
  • ANDREJ Težko opišem z besedami kakšno zadovoljstvo sem občutil, ko je moji partnerki prišlo dvakrat prej kot meni in da sem se lahko ljubil z njo celih 40 minut, kar prej sploh ni bilo možno ker nisem nikakor zmogel kontrolirati izliva.

Več izjav

Seksualnost je kot prelepa rastlina z občudovanja vrednimi cvetovi. Če imamo radi to rastlino in jo negujemo in ji dajemo dovolj hrane, vode in sonca, potem uspeva in požene mnogo razkošnih cvetov. Če pa zanjo ne skrbimo. Se posuši...Izvedite več